Boris Beja: Ko ima mlade, jih ima sto7. – 28. oktober...

Hiša kulture v Pivki, 1. oktober ― Boris Beja: Ko ima mlade, jih ima sto7. – 28. oktober 2022otvoritev: 7. oktober ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekBoris Beja v slovenskem umetnostnem prostoru kot umetnik nastopa že deset let. V svojem delu se osredotoča na raziskovanje vsakdanjega življenja, pri čemer prepleta osebne izkušnje in intimna občutja z (aktualnimi) družbenimi fenomeni. To prehajanje od intimnega do družbenega se formalno kaže pri uporabi različnih medijev, ki jih pogosto združuje v istem delu, zato osrednje mesto v njegovi umetniški praksi zaseda instalacija kot prostorsko ‘ubesedenje’ teh odnosov.Izhodišče tokratne razstave v Hiši kulture je grafika Franca Miheliča (1907–1998), ki se nahaja v stanovanju, kjer umetnik biva in ustvarja. Interier stanovanja se ni spremenil že 50 let, del opreme pa so tudi tri Miheličeve grafike v tehniki linoreza: Spomin na očeta (1954), Vojska v snegu (1950–60) in Mrtvi kurent (1953). Slednja je izhodišče razstave v Hiši kulture.Umetnik pri snovanju del, ki jih predstavlja na razstavi, izhaja iz figur na grafiki. Pri tem se poigrava s pretvarjanjem dvodimenzionalne podobe v objekt (in nazaj) in na ta način sprevrača tradicionalno pojmovanje kurenta kot lika, ki preganja zimo in prebuja pomlad, kot tak pa simbolizira plodnost in s tem tudi življenje. Po navdihu figur z grafike ustvari več kipov, ki jih postavi na gracilna, dematerializirana stojala in razporedi po galerijskem prostoru. Tisti, ki stoji sam zase, je dokaj realistična podoba lika, ki ga na grafiki vidimo od zadaj. Trije, ki stojijo v skupini, pa so fantastične izpeljanke iz vseh ostalih figur. Pri tem ni naključje, da so izpeljanke ravno tri, saj je to najpomembnejše število v slovenskem izročilu. V osnovi predstavlja popolnost in celovitost, ki se nanaša na različne kontekste: preteklost, sedanjost, prihodnost kot trojstvo časa, podzemna, zemeljska in nebesna sfera kot trojstvo prostora, koncept tročana, trije sinovi, tri rojenice, tri preizkušnje, Triglav … če omenimo nekaj najbolj

vdih izdih9. – 30. september 2022otvoritev: 9. september ob 19....

Hiša kulture v Pivki, 7. september ― vdih izdih9. – 30. september 2022otvoritev: 9. september ob 19. uriSodelujejo: Boštjan Kavčič, Lučka Koščak, Tejka Pezdirc, Luka Širok, Iva Tratnik, Jaka Vatovec, Sonja Vulpes, Leon ZuodarKustosinja razstave: Mojca GrmekRazstavo z naslovom vdih izdih je zasnovala kustosinja Mojca Grmek, ki je izbrane umetnice in umetnike povabila k interpretaciji sintagme vdih izdih. Pri tem jo je zanimalo, ali jo je mogoče razumeti kot metaforo za kratkost in minljivost življenja? Kot preprosto zaznambo njegovega začetka in konca? Ali vsega, kar se zgodi vmes?Sodelujoči na razstavi sintagmo interpretirajo različno, kljub temu pa je med njimi opaziti določene povezave. Boštjan Kavčič pri ustvarjanju izhaja iz zavedanja, da je univerzum celota, kjer je vse v dinamičnem ravnovesju med seboj. V skladu s tem svoje skulpture pojmuje kot ORGanizme, ki nastajajo z osvobajanjem energij iz kamna, ko so zaključene, pa harmonizirajo energije v prostoru, kjer se nahajajo. Delo, ki ga predstavlja na razstavi, sestavljata dva ORGanizma, Jedro kot duh in Svitek kot materija, ki skupaj  tvorita Enost – novo življenje.Tudi kiparka Lučka Koščak (1957–2022) je vseskozi verjela, da njene figure ljudi-angelov vzpostavljajo ravnovesja, vendar ne v celotnem univerzumu, pač pa znotraj nas samih. Delo na razstavi – gre za knjigo, ki je nastala posthumno iz originalnih materialov z umetničine samostojne razstave v Hiši kulture z naslovom Dih iz leta 2013 – je na prvi pogled povsem drugačno od ostalih iz njenega opusa, vendar prav tako skuša spodbuditi eno od najbolj naravnih, a skoraj pozabljenih oblik komunikacije – ustvarjanje vezi s samim seboj skozi dih.Odnos do samega sebe in do drugih je tudi tema, s katero se Luka Širok ukvarja v delu z naslovom Brez obrazi v dimu. Serija treh slik predstavlja »portrete«, ki se prikazujejo in izginjajo iz navidez naključnih barvnih nanosov na pretežno sivem ozadju in so vsakokrat drugačni, odvisno pač od razpoloženja, volje in domišljije gledalca. Na osnovni ravni sl

Poslikana Pivka / Leon Zuodar: Artist at...

Hiša kulture v Pivki, 2. september ― Poslikana Pivka / Leon Zuodar: Artist at WorkKustosinja projekta: Mojca GrmekPoslikana Pivka je večletni projekt (2022–2025) galerije Hiša kulture v Pivki, ki raziskuje stensko slikarstvo, njegov izraz, domet in pomen v javnem prostoru, na primeru majhnega mesta, kot je Pivka.Kot je znano, je osrednji pomen stenskega slikarstva v tem, da umetnost prinaša v javno sfero. Na ta način umetniško delo pridobi najširše občinstvo, tudi tisto, ki nikoli ne vstopi v galerijo, hkrati pa (lahko) postane učinkovit medij družbene komunikacije, npr. med dominantno kulturo in subkulturami ali v etično, socialno in ideološko razdeljenih skupnostih. Glede na to, da Pivka nima (še) nobene javne poslikave, se zdi posebej primerna za raziskavo, kakšne učinke ima lahko poslikava na prebivalce mesta, odnose med njimi in družbeno ozračje nasploh. Zato Hiša kulture pojmuje projekt kot nekakšen laboratorij za raziskovanje odnosov med umetnostjo in družbo, ob tem pa se nadeja, da bo pomembno prispeval k razvoju vizualne podobe mesta in promociji vizualne umetnosti nasploh.V prvi izvedbi projekta je slikar Leon Zuodar izvedel poslikavo z naslovom Artist at Work, ki tematizira delo umetnika, njegov prispevek k razvoju družbe in družbeno percepcijo sodobne umetnosti. Zuodar je poslikavo zasnoval v svojem značilnem slogu s preprosto risbo, a kompleksno vsebino, ki se poraja skozi razbiranje različnih, bolj ali manj prikritih, referenc iz sveta (sodobne) umetnosti in popkulture, cepljenih na osebno interpretacijo vsakokratnega gledalca in gledalke.Projekt sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Občina Pivka.

Pesmi v grafiki / Srečko Kosovel3. – 24. junij 2021otvoritev: 3....

Hiša kulture v Pivki, 1. junij ― Pesmi v grafiki / Srečko Kosovel3. – 24. junij 2021otvoritev: 3. junij ob 19. urisodelujočiJovana Đukić, Miha Majes, Monika Plemen, Maša PušnikPesmi v grafiki je naslov večletnega projekta (2022–2025), ki raziskuje povezave med poezijo in likovno umetnostjo skozi medij grafike.Prva izvedba projekta se osredotoča na poezijo Srečka Kosovela. V uvodnem delu so se sodelujoči umetniki in umetnice udeležili literarnega sprehoda po Sežani V korak s Kosovelom, kjer so spoznali pesnikovo življenje in delo. Sledil je praktični del delavnice, kjer so ustvarjali grafike v tehniki sitotiska. Za izhodišče pri delu so si izbrali Kosovelovo pesem in jo uporabili kot navdih za zasnovo grafike v dveh vnaprej določenih barvah. Nato so grafiko odtisnili in polovico natisnjenih izvodov uporabili kot osnovo za kolaž. V celotnem procesu so kot likovni element uporabili tipografijo, ki predstavlja neposredno vizualno vez s poezijo. Vsa nastala dela, grafična mapa in spremni katalog v obliki zina, so predstavljena na razstavi v Hiši kulture.Projekt sofinancirajo Ministrstvo za kulturo RS, Občina Pivka in Kosovelov dom Sežana.

Pesmi v grafiki / Srečko Kosovelgrafična delavnica in skupinska...

Hiša kulture v Pivki, 28. maj ― Pesmi v grafiki / Srečko Kosovelgrafična delavnica in skupinska razstavadelavnica30. maj2. junij 2022razstava3. – 24. junij 2022sodelujejoJovana Đukić, Miha Majes, Monika Plemen, Maša PušnikPesmi v grafiki je nov večletni projekt, s katerim nadaljujemo prakso, ki smo jo vzpostavili v preteklem obdobju in se je izkazala za uspešno (PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E, 2015-2021). Projekt je zasnovan v obliki delavnice, na kateri 6 povabljenih umetnic in umetnikov ustvarja grafična dela na določeno temo v izbrani tehniki. Temo predstavimo v povezavi s partnerjem (institucija, podjetje, društvo…), nanjo pa vežemo tudi ustrezno grafično tehniko. Vsa nastala dela, grafično mapo in spremni katalog v obliki zina, predstavimo na razstavi v Hiši kulture in v prostorih partnerja, nato postanejo del naše stalne zbirke.Osrednja tema projekta je poezija znanih regionalnih pesnikov in pesnice. To so Dragotin Kette, Srečko Kosovel, Maksa Samsa in Miroslav Vilhar. Sodelujoči pri projektu spoznajo izbranega pesnika/pesnico in njegovo/njeno poezijo ter v tej povezavi ustvarijo novo grafično delo. K grafiki pristopajo eksperimentalno, izven njenih osnovnih parametrov (odtis, reprodukcija), in avtorsko, kar pomeni, da odtise na različne načine spreminjajo v originale. Pri tem kot enega ključnih elementov uporabljajo tipografijo, ki predstavlja neposredno vizualno vez s poezijo.  V prvi izvedbi projekta se bomo osredotočili na poezijo Srečka Kosovela. V sodelovanju s Kosovelovim domom Sežana kot partnerjem pri projektu se bomo udeležili vodenega literarnega sprehoda V korak s Kosovelom, kjer bomo spoznali pesnikovo življenje in delo. Sledil bo praktični del delavnice, kjer bodo sodelujoči povezali grafiko in kolaž, s sočasno uporabo tipografije. Za izhodišče pri delu si bodo izbrali eno Kosovelovo pesem in jo uporabili kot navdih za zasnovo grafike v tehniki dvobarvnega sitotiska. Nato bodo grafiko odtisnili in polovico natisnjenih izvodov uporabili kot osnovo za kolaž. V katalogu pro

Uroš Weinberger: Metaverse6. – 27. maj 2022otvoritev: 6. maj ob...

Hiša kulture v Pivki, 2. maj ― Uroš Weinberger: Metaverse6. – 27. maj 2022otvoritev: 6. maj ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekUroš Weinberger je v slovenskem umetnostnem prostoru in širše že dobro uveljavljen vizualni umetnik, ki ustvarja v glavnem na področju figuralnega slikarstva, predvsem slike, risbe in murale, občasno pa tudi instalacije.Njegova dela vselej nastajajo kot odziv na aktualno družbeno dogajanje, pri čemer ga še posebej zanima razmerje med realnostjo in fikcijo. V tem okviru raziskuje takšne ali drugačne konstrukcije realnosti v povezavi z različnimi ideologijami, političnimi ali ekonomskimi interesi ter znanstvenimi in tehnološkimi dosežki. To raziskovanje ga je v zadnjem času, ko vsakdanje življenje poteka vse bolj v računalniškem okolju in na medmrežju, pripeljalo do ustvarjanja virtualnih svetov, kjer med realnostjo in fikcijo ni več trdnih meja, razlikovanje med enim in drugim pa povsem poljubno.Proces nastajanja Weinbergerjevih slik je že vrsto let enak. Umetnik se pri ustvarjanju svojih del večinoma poslužuje že obstoječih podob, ki izvirajo iz sodobnih komunikacijskih medijev, kot so različne publikacije (časopisi, revije), televizija in internet, ali iz strokovne in umetniške literature ter filma. Podobe jemlje iz njihovih prvotnih kontekstov in jih sestavlja v nove celote (digitalni kolaž), ki jih nato prenese na platna srednjih ali večjih formatov. Pri tem se poslužuje različnih slikarskih postopkov, ki jih večkrat uporabi tudi na istem platnu. V starejših delih (2008–2013) je pogosto združeval megličaste barvne ploskve v ozadju z risbo figur v ospredju, okrog leta 2015 pa se začne eno in drugo postopoma drobiti, dokler se v najnovejših delih (2018–2022) ne razprši v povsem »pikseliziran« svet – tu so figure bolj ali manj zabrisane silhuete, postavljene v prostor iz megličastih barvnih pik in črtic, ki se ponekod sestavijo v prepoznavne elemente krajine, kot so stanovanjski bloki ali drevesa, drugod v fantastične mrežaste strukture ali vesoljska plovila. V te
Neža Knez: Predlogi in poskusi #21. – 22. april...

Neža Knez: Predlogi in poskusi #21. – 22. april...

Hiša kulture v Pivki, 28. marec ― Neža Knez: Predlogi in poskusi #21. – 22. april 2022otvoritev: 1. april ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekNeža Knez se v svoji umetniški praksi ukvarja s prehajanjem meja med umetnostjo in vsakdanjim življenjem, na način, ki gledalca spodbudi, da začne o svetu razmišljati drugače.  Njena dela, ki izhajajo iz te prakse, skušajo razbiti samoumevnost vsakdana in pokazati na »nekaj vmes«, s tem pa delujejo kot nekakšni rezi v vsakdanje življenje, ki razpirajo možnosti za nov in drugačen pogled na svet.Umetnica se v zadnjih nekaj letih posveča obsežnemu projektu, ki ga v galerijskih prostorih predstavlja po segmentih. Izhodišče projekta so ustvarjalne delavnice, na katerih skupaj z otroki razmišlja o današnjem svetu, o njegovih dobrih in slabih straneh ter o rešitvah, ki bi ga potencialno lahko spremenile na bolje. Ideje, ki se porodijo na delavnicah, preoblikuje v umetniška dela (objekt, instalacijo ali video) in jih predstavi v galerijskem prostoru, kjer jih gledalke, gledalci dopolnijo s svojo domišljijo in na ta način soustvarjajo »druge resničnosti«, nekakšne fiktivne svetove, ki skušajo predstaviti stvarnost, kot jo dojemajo otroci, skozi oči odraslih. Iz video materiala, ki nastaja v okviru projekta, bo umetnica ustvarila eksperimentalni dokumentarno-igrani film, s katerim se bo projekt tudi zaključil, predvidoma v letu 2023.Osrednja tema projekta je raziskovanje različnih načinov dojemanja in razumevanja sveta, ki poteka na relaciji med odraslimi in otroci. Umetnica na različne načine sooča odrasle z otroškim pogledom na svet in spremlja, kaj se pri tem dogaja – kako se nanj odzivajo, se z njim spopadajo, se skušajo vanj vživeti itd. Znotraj tega okvira se posveča tudi bolj splošnim vprašanjem, kot je denimo odnos med različnimi nivoji stvarnosti, prehajanje meja med stvarnostjo, fikcijo in imaginarnim, raziskovanje interakcij in komunikacij v določenem prostoru in času ipd. K tem vprašanjem pristopa s pomočjo filmskega jezika, kjer eksperimentira s preh
Polonca Lovšin: Kakšen je načrt?4. – 25. marec 2022otvoritev: 4....

Polonca Lovšin: Kakšen je načrt?4. – 25. marec 2022otvoritev: 4....

Hiša kulture v Pivki, 27. februar ― Polonca Lovšin: Kakšen je načrt?4. – 25. marec 2022otvoritev: 4. marec ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekPolonca Lovšin svojo umetniško produkcijo razvija na presečišču raznih idej in praks, zato njena dela vključujejo različne medije, so interdisciplinarna in projektno naravnana. Na najbolj splošni ravni je njeno ustvarjanje mogoče označiti kot prehajanje med umetnostjo in vsakdanjim življenjem, katerega namen je zamajati ustaljene predstave, prepričanja in ravnanja.Hiter pregled dosedanje produkcije Polonce Lovšin pokaže, da je njeno umetniško delovanje možno razdeliti na obdobja, ki trajajo približno pet let. V prvem (2000-2004) se umetnica osredotoča na raziskovanje neodvisnih načinov bivanja in mobilnosti posameznika, ki ga kasneje (2005-2009) razširi še na neodvisne načine pridobivanja energije in pri tem stopi iz zasebne sfere v javni prostor. V tretjem obdobju (2010-2014) umetnica sintetizira vse komponente svojega dotedanjega dela v kompleksne interdisciplinarne in večmedijske projekte, ki v zasnovi vključujejo poglobljeno raziskavo v sodelovanju z različnimi institucijami in strokovnjaki, v izvedbi pa skupnostno delovanje vseh sodelujočih. V teh projektih umetnica svoja dolgoletna raziskovanja, kako s preprostimi sredstvi in osnovnim znanjem narediti (mobilno) zavetje, dinamo, vodni zbiralnik ali si priskrbeti hrano, poveže v kompleksne sisteme samooskrbe, ki delujejo neodvisno od obstoječih produkcijskih sistemov in vključujejo tudi sodobne vrednote, kot so visoka kakovost življenja, trajnostni razvoj, ekološka vzdržnost ipd. S tem njeno ustvarjanje presega običajen družbeno-kritičen domet sodobne umetnosti, saj brez velikih besed, manifestov ali izjav vzpostavlja konkretne prakse, ki subverzivno delujejo na obstoječi kapitalistični sistem. V zadnjem obdobju (2015-2021) umetnica svoj družbeni angažma razširi na področje političnega, saj v delih iz tega časa pogosto raziskuje problematiko odnosov med javnostjo in oblastjo, med različnimi interesni
Nina Čelhar: Vmes4. – 25. februar 2022otvoritev: 4. februar ob...

Nina Čelhar: Vmes4. – 25. februar 2022otvoritev: 4. februar ob...

Hiša kulture v Pivki, 29. januar ― Nina Čelhar: Vmes4. – 25. februar 2022otvoritev: 4. februar ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekSlikarka Nina Čelhar se že vrsto let ukvarja s slikanjem sodobne bivalne arhitekture, v tem okviru pa jo zanimajo predvsem prostori, ki so narejeni po meri posameznika in hkrati v sozvočju z okoljem. Za njene slike je značilna izčiščena kompozicija, ki izbrani motiv predstavi v nekaj ključnih potezah, brez odvečnih podrobnosti in opisovanja, ter kolorit z omejeno barvno lestvico, ki poleg zelenih in peščenih odtenkov vključuje le še črno in belo. Bela barva ima v slikarstvu Nine Čelhar nasploh posebno mesto, saj jo uporablja zelo veliko in na različne načine – kot monokromno ozadje motiva, kot kopreno, ki ga čez in čez prekriva, kot meglico, ki redči njegovo telesnost ali kot svetlobo, ki prihaja iz njegove notranjosti. Zaradi vse te beline – ne glede na njeno specifično rabo – upodobljeni motivi delujejo dematerializirano, prosojno, kot bi se zataknili na pol poti med obstojem in neobstojem, zato se zdijo kot možnost, bolj ali manj uresničljiva, privid, želja, sen.Tokratna razstava Nine Čelhar je v več pogledih nekaj posebnega. Ne le zato, ker umetnica na njej prvič predstavlja svoja dela na papirju, pač pa so ta dela tudi nekoliko drugačna od ostalih iz njenega opusa. V njih umetnica preusmerja pozornost z zunanje podobe arhitekture v njeno notranjost, se pravi, v bivalne prostore in na predmete, ki ga zapolnjujejo. Zanimajo jo povsem vsakdanje stvari, kot so miza, stol, obešalnik za oblačila, torba, papirji in pisala, ki jih prikazuje v bolj ali manj stilizirani obliki na čistem belem ozadju, kjer je mogoče zgolj intuitivno zaslutiti osnovne koordinate prostora, včasih pa niti tega ne. Ponekod so predmeti naključno razpršeni po vsej slikovni površini, drugod so povezani v logično celoto (npr. namizje), kjer pa je ta ali oni poniknil v belino. Nekateri so povsem jasno prepoznavni, drugi se nam prikazujejo po delih, tretji so zgolj barvna lisa nedoločnih oblik. Za
Urška Alič: Trki 7. – 28. januar 2022otvoritev: 7. januar ob 19....

Urška Alič: Trki 7. – 28. januar 2022otvoritev: 7. januar ob 19....

Hiša kulture v Pivki, 4. januar ― Urška Alič: Trki 7. – 28. januar 2022otvoritev: 7. januar ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekUrška Alič deluje na področju grafike, ki jo razume kot širok poligon raziskovanja različnih pristopov in materialov. Navdih za svoja dela črpa iz vsakdanjosti, kjer jo še posebej privlačijo nenavadne situacije, neobičajnosti, napake in spodrsljaji. Vse, kar pritegne njeno pozornost, zabeleži v obliki fotografije, skice ali zapisa, in prej ali slej pretvori v grafiko, zin, objekt ali tekstilni izdelek. Na razstavi z naslovom Trki umetnica predstavlja svoj najnovejši opus del, ki ga sestavljajo grafike srednjih formatov v tehniki sitotiska in manjši objekti, izdelani iz različnih naravnih materialov (les, kaširani papir, aluminijeva folija). Pri ustvarjanju grafik se na splošno osredotoča na odnose in napetosti med osnovnimi geometrijskimi oblikami, čistimi barvami, svetlobo in senco, nastala razmerja pa skuša prenesti na papir, najraje v tehnikah sitotiska ali risografije. Kompozicije, ki nastanejo skozi ta proces, učinkujejo presenetljivo poetično; njihov čar je v tem, da v nasprotju s preprosto minimalistično formo ustvarjajo kompleksnost pomena, saj pri gledalcih, gledalkah zbujajo povsem različna, včasih celo nasprotujoča si občutja, asociacije in interpretacije. To dvoumnost pa umetnica še stopnjuje tako, da grafikam vnaprej ne določi niti naslovov niti pozicije, ampak se pri tem prepušča trenutnemu navdihu ob vsakokratni postavitvi. Podobnim načelom umetnica sledi tudi pri ustvarjanju objektov, saj se zdijo kot prevod minimalističnega izraza grafik v tridimenzionalno formo. Tudi tu so njeno izhodišče osnovni geometrijski liki ali telesa, ki jih povezuje v celoto tako, da ustvarja napetost med okroglimi in oglatimi oblikami, praznino in volumnom, različnimi barvami. Recipročen odnos med grafikami in objekti umetnica še dodatno poudarja s sopostavitvijo v galerijskem prostoru, kjer grafike položi na podstavek, ki običajno pritiče objektom, objekte pa pritrdi na s
Ivana Bajec: Lažni tourette5. – 26. november 2021otvoritev: 5....

Ivana Bajec: Lažni tourette5. – 26. november 2021otvoritev: 5....

Hiša kulture v Pivki, 25. oktober 2021 ― Ivana Bajec: Lažni tourette5. – 26. november 2021otvoritev: 5. november ob 19. uri Kustosinja razstave: Mojca Grmek Ivana Bajec ustvarja na področju slikarstva, risbe in grafike. Njena izhodišča pri ustvarjanju so improvizacija, eksperiment in novost. Pri tem se zaveda, da je danes nemogoče ustvariti kaj povsem novega, zato ji zadostuje, da raziskuje in preizkuša vse, kar predstavlja novost zanjo.  Na tokratni razstavi z naslovom Lažni tourette predstavlja risbe večjih formatov, v katerih raziskuje tourettov sindrom. Izraz označuje skupek simptomov, ki jih je prvi popisal francoski nevrolog Gilles de la Tourette (1857–1904) in jih poimenoval bolezen tikov. Gre za kompleksno nevrološko-psihiatrično motnjo, za katero so značilni telesni in vokalni tiki, spremlja pa jo lahko tudi vrsta drugih motenj, kot so obsesivna kompulzivnost, hiperkinetičnost, panični napadi, depresija, anksioznost. Telesni tiki se kažejo v obliki trzljajev, mežikanja, kriljenja z rokami, zategovanja ust ali ramen, miganja s prsti ipd. Vokalni tiki so navadno smrkanje, kašljanje, spuščanje neartikuliranih glasov, lajanje, kruljenje ipd. V redkih primerih se lahko zgodi, da vokalizacija vsebuje socialno neprimerne besede (kletvice, zmerljivke, žaljivke) in stavke, ki jim rečemo koprolalija.  Slednje je umetnico še posebej pritegnilo, saj v kontekstu skrajne politične korektnosti na eni strani in povsem razpuščenega trolanja na drugi deluje kot edini način za nepreračunljivo in iskreno izražanje osebnega mnenja. Umetnica je raziskovala tourettov sindrom na internetu, še posebej posnetke, ki jih osebe s to motnjo objavljajo na youtube kanalih, in polnila zvezek s skicami osebnih interpretacij njihovih izjav. Na podlagi skic so nastale risbe, ki jih predstavlja na razstavi. ──────────── Ivana Bajec (1990) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2017 zaključila tudi magistrski študij. Svoje delo je predstavila na več samostojnih razstavah
Lara Reichmann: 26° južno1. – 22. oktober 2021otvoritev: 1....

Lara Reichmann: 26° južno1. – 22. oktober 2021otvoritev: 1....

Hiša kulture v Pivki, 27. september 2021 ― Lara Reichmann: 26° južno1. – 22. oktober 2021otvoritev: 1. oktober ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekVizualna umetnica najmlajše generacije Lara Reichmann se v svojih umetniški praksi ukvarja s tematiko življenjskega prostora v različnih družbenih kontekstih. Na tokratni razstavi predstavlja dve deli, ki ju povezuje skupni naslov 26° južno.Osrednji galerijski prostor zavzema instalacija A New Voyage Round the World, katere izhodišče je pojav fantomskih otokov, fiktivnih ozemelj, vrisanih na zemljevide iz prejšnjih stoletij. Delo preko prevzemanja in poigravanja s tržnimi modeli nepremičninskih agencij neobstoječe kraje ponovno postavi na zemljevid (in trg) ter jih interpretira kot prostore hrepenenj, ki si jih je, za pravo ceno, možno lastiti.V drugem prostoru je predstavljeno delo The Hole at the Pole, ki se ukvarja z ozemljem Arktike. Z napredovanjem podnebnih sprememb je tudi to – v osnovi transnacionalno – ozemlje postalo cilj tekme za surovine in s tem prizorišče boja za prilaščanje. Ironično pa se severni pol, tako kot zarisovanju novih državnih meja, uspešno izmika tudi reprezentaciji na zemljevidu. Če se je revija Whole Earth Catalog v zgodovino zapisala z objavo prvega satelitskega posnetka celotne Zemlje, pomanjkljive podobe Arktike ponazarjajo »necelost« Zemlje – vse tisto, kar se izgubi med procesom beleženja različnih verzij sveta, ki nam jih ponujajo zemljevidi in satelitski posnetki.Kar povezuje deli, predstavljeni na razstavi, so na eni strani načini označevanja, reprezentacije in razumevanja/branja teritorija preko zemljevidov, na drugi pa strategije prilaščanja, trženja in izkoriščanja ozemelj. V njih umetnica raziskuje vlogo kartografije pri vzpostavljanju oblastnih razmerij in mehanizmov, ki jih za svojo reprodukcijo potrebuje kapitalistični sistem.────────────Lara Reichmann (1995) je zaključila študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in podiplomski študij na Univerzi za uporabne umetnosti na Dunaju,
Mia Paller in Monika Plemen: Sledakcija7. – 24. september...

Mia Paller in Monika Plemen: Sledakcija7. – 24. september...

Hiša kulture v Pivki, 1. september 2021 ― Mia Paller in Monika Plemen: Sledakcija7. – 24. september 2021Kustosinja razstave: Mojca GrmekRazstava z naslovom Sledakcija je plod sodelovanja dveh galerij, Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani (MGLC) in Hiše kulture v Pivki (HKP). Galeriji povezuje podoben odnos do klasične grafične produkcije; obe imata v svojih prostorih grafični atelje, v katerem organizirata različne dejavnosti in dosežke predstavljata javnosti v obliki razstav. Tokrat sta povezali svoje produkcijske možnosti in zasnovali skupen projekt. Vsaka od njiju je k sodelovanju povabila umetnico mlajše generacije, to sta Mia Paller in Monika Plemen, ki sta skupaj zasnovali grafično mapo.Naslov Sledakcija najprej izpostavi skupno izhodišče, ki sta si ga umetnici zastavili pri zasnovi mape, in sicer pojem sled. Sled kot dokaz, da je nekaj bilo ali da se je nekaj zgodilo, sled kot steza, kot posledica zoba časa, kot neposredni odtis, sled kot del procesa nastajanja grafike. Grafična mapa se torej poigrava s pojmom sledi v različnih pomenih besede, obenem pa umetnici v njej materializirata svoje lastno pojmovanje sledi. Prvi del naslova dopolnjuje pojem akcija. Tudi tu gre za dva vidika, na eni strani za osebno akcijo obeh umetnic, na drugi pa za njuno skupno delovanje. Po sili razmer sta umetnici namreč sodelovali na daljavo, pri tem pa je bil ključni akcijski moment pošiljanje matric po pošti. Na ta način sta oblikovali dve skupni grafični plošči.Skupno je v mapi osem grafičnih listov, narejenih v šestih grafičnih tehnikah (sitotisk, lesorez, litografija, suha igla, akvatinta in vernis mou). Na razstavi je predstavljena mapa v celoti in nekateri vidiki procesa njenega nastajanja.────────────Mia Paller (1995) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in maigstrirala iz programa Medijski dizajn: Mediji na osnovi leč  (Lens-based Media Design) na Inštitutu Piet v Rotterdamu na Nizozemskem. Ustvarja v medijih slikarstva, animacije in fotografij
PIVKA45°40′49.63″N14°11′46.98″E13. julij – 13....

PIVKA45°40′49.63″N14°11′46.98″E13. julij – 13....

Hiša kulture v Pivki, 1. julij 2021 ― PIVKA45°40′49.63″N14°11′46.98″E13. julij13. avgust 2021Kustosinja razstave: Mojca GrmekSodelujoči umetniki in umetnice:Nevena Aleksovski, Urška Alič, Ivana Bajec, Boris Beja, Maks Bricelj, Vesna Bukovec, Nina Čelhar, Deso, Mina Fina, Evgen Čopi Gorišek, Neža Jurman, Neža Knez, Simon Kocjančič, Maria Karnar-Lemesheva, Polonca Lovšin, Petra Matijevič, Erik Mavrič, Tanja Milharčič, Mia Paller, Miha Perne, Oliver Pilič, Zoran Pungerčar, Rone84, Nika Rupnik, Marko Šajn, Helena Tahir, Jaka Vatovec, Sonja Vulpes, Leon ZuodarRazstava predstavlja dela, ki so nastala v okviru večletnega projekta z naslovom PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E. Projekt je potekal v letih 2015-2021, v obliki vsakoletne delavnice, na kateri so povabljeni umetniki in umetnice ustvarjali grafična dela na določeno temo v izbrani tehniki. V okviru vsakokratne izvedbe smo temo predstavili v sodelovanju z različnimi lokalnimi partnerji (Ekomuzej Pivških presihajočih jezer, Park vojaške zgodovine, Javor Pivka, Pivka Perutninarstvo, Kovod Postojna, Zavod za gozdove Slovenije) in nanjo vezali tudi ustrezno grafično tehniko, v skladu z možnostmi, ki jih nudi naš grafični atelje (sitotisk, lesorez, linorez). Nastala dela smo predstavili na razstavi v galeriji Hiše kulture in v prostorih lokalnega partnerja.Osrednji namen projekta kot celote je bil kritičen razmislek o globalnih družbenih problemih v lokalnem okolju ter iskanje novih idej in rešitev na umetniški način. Želeli smo spodbuditi kreativni pristop k reševanju problemov, predvsem s pomočjo dialoga, ki je potekal med samimi umetniki, umetniki in lokalnimi partnerji, umetnostjo in drugimi področji človeškega delovanja.V sedmih letih izvajanja projekta je sodelovalo 29 umetnikov in umetnic, nastalo je skupno 62 grafičnih del in 7 umetniških publikacij.Projekt sta sofinancirala Ministrstvo za kulturo RS in Občina Pivka.
Zeleni odtis8. – 24. junij 2021sodelujočiUrška Alič, Mina Fina,...

Zeleni odtis8. – 24. junij 2021sodelujočiUrška Alič, Mina Fina,...

Hiša kulture v Pivki, 4. junij 2021 ― Zeleni odtis8. – 24. junij 2021sodelujočiUrška Alič, Mina Fina, Mia Paller, Miha Perne, Marko Šajn, Jaka VatovecZeleni odtis je nova izvedba večletnega projekta PIVKA 45°40′49.63″N 14°11′46.98″E (2015–2021), ki se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju in vključuje grafično delavnico ter razstavo nastalih del. Osrednja tema letošnje izvedbe projekta je raziskovanje različnih možnosti zmanjševanja ogljičnega odtisa, s posebnim poudarkom na dobrodejnih učinkih gozda. Udeleženci delavnice so tematiko spoznali skozi obisk Gozdne hiše in Gozdne učne poti na Mašunu ter predavanje, ki so ga pripravile umetnostna kritičarka in sociologinja kulture Urška Jurman, vizualna umetnica Polonca Lovšin in filozofinja Mateja Kurir.Na likovni ravni so tematiko obravnavali skozi grafično tehniko sitotiska na les in naknadno intervencijo v odtis (vrezovanje, pirografija, risba, kolaž s furnirjem), pri čemer sitotisk, najbolj »industrijska« grafična tehnika, predstavlja ogljični odtis kot posledico tehnološkega razvoja človeške družbe, intervencija pa človekovo pomoč pri zmanjševanju tega odtisa. Udeleženci so pripravili grafično predlogo, na kateri so predvideli, kaj bo odtis in kaj intervencija. Nato so predlogo odtisnili v določeni zeleni barvi na leseno ploščo velikosti 40 x 50 cm in odtis nadgradili z izbrano intervencijo. Nastalo je 6 grafik, ki so odtisnjene v 6-ih izvodih, vsak izvod pa je z naknadno intervencijo spremenjen v original. Katalog projekta je narejen iz skic, pri čemer so odtisi predstavljeni na navadnem papirju, intervencije na paus papirju, oba skupaj pa predstavljata grafiko kot celoto.Projekt sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Občina Pivka.
še novic