Javno. Skupno. Osebno. Zasebno.

Literatura v živo, 5. julij ― Pojem javnega smo v zadnjih desetletjih zelo diskreditirali. Saj veste: ko kdo reče kultura, zgrabimo za pištolo ali slovar; ko začne govoriti o javnem interesu, se primemo za denarnice. Iz izkušenj sklepamo, da gre zanesljivo za izgovor, s katerim hoče preusmeriti kapitalske tokove bližje sebi, pa naj gre za hotelirstvo ali kulturno politiko. S pojmom javno več ni mogoče razlagati in utemeljevati ničesar, označevalec je prazen. Skozi osebno razumemo vse.

Čez telo

Literatura v živo, 4. julij ― Ob prvi seznanitvi z naslovom tretje pesniške zbirke Kaje Teržan (po Delti (2015) ter Krogu (2018)), sem ga, še nezaznamovan z branjem knjige, nemudoma povezal z vzdihom, ki nam morebiti uide ob ukvarjanju z vsakodnevnimi obveznostmi, ko se zdi, da lahko tisto res zanimivo, res dragoceno – in kar je še takšnih oznak – gledamo le od daleč, kot obljubo v prihodnosti, takrat, nekoč, ko bomo imele oziroma imeli čas.

Trznil je, odprla je oko (odlomek)

Literatura v živo, 29. junij ― Prikimala je, jo razgrnila. Sestra in brat sta se zagledala v podobo na ruti. Na belem ozadju sta bila natisnjena fazan in fazanka, nekoliko skrita za grmičevjem, srečen par, zasačen med ljubimkanjem. Marici so oči ušle nazaj k poženščenemu fantu in kratkolasi punci.

Jama ena

Literatura v živo, 28. junij ― Vsi smo na jami. Nosimo jo v sebi, skačemo po njej, se igramo z njo, predvsem pa nas je strah, da v njo ne pademo. Pregovor »kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade«, je prej slaba tolažba kot pa morebitna rešitev edinstvenega totalitarizma, nizkotnega človeka, ki raje pomaga drugemu, ki pada v jamo, kot pa da bi se sam soočil s svojo.

»eno samo odprto obzorje«

Literatura v živo, 27. junij ― Ob vstopu v drugo pesniško zbirko Ane Svetel nas pričaka svojevrstna dvopolnost, ustvarita jo naslovni Marmor in prva pesem »o odprtih vratih skozi življenje«, ki stoji zunaj siceršnjih treh razdelkov zbirke. Nasproti si stojita kamen in zrak oziroma negibnost, monolitnost, polnost, trdota na eni strani in gibanje, prepišnost, lebdenje, praznina na drugi. A opozicija je le navidezna, kajti skrajnosti se nujno srečata – v tretji točki, novi razsežnosti, tj. v možnosti in potencialu, ki ga v sebi skrivata tako praznina (prostora) kot polnost (kamnine).

Čas nesorazmerno povečane sedanjosti *

Literatura v živo, 23. junij ― Vedno sem se čudila, kako je lahko en pogled tako zelo nabit s privlačnostjo, da se ne moreš upreti njegovemu čaru. Vedno sem verjela, da gre za zgodbo, ki jo skriva, da se za njim skriva intriga, ki jo par oči le narahlo odgrne in nas pusti razgaljene z željo potopiti se globlje vanjo, jo razkriti, razumeti. Vse bolj dvomim, da gre res za zgodbo. 

S(po)tik

Literatura v živo, 22. junij ― Vedno, ko pišem, pravzaprav pišem tebi, / pretkani paberkovalec domišljij. Čeprav me ne bereš. / Čeprav me zadnje čase skoraj nihče več ne bere, ker se kakor kamen kujam in molčim.

Ne govorit psihiatru v metaforah!

Literatura v živo, 16. junij ― Večkrat te kontaktirajo neznanci ali polznanci in te povprašajo o tem, kako uspeti kot pisatelj, kako napisati dober tekst in, še pomembneje – tako oni –, kako čim hitreje objaviti napisano delo pri po možnosti čim večji založbi. In ti se znajdeš v skrajno neprijetni situaciji, saj moraš ohraniti nivo profesionalizma – ali pa vsaj njegovo iluzijo –, obenem pa si nekako zavezan, da poveš resnico, torej: da ni pravil, ni enačbe in da ni univerzalnega nasveta.

Ženska želja na bazarju glasov

Literatura v živo, 13. junij ― Delno ženska ali Maddhorubaagana je v tamilščini ime za androgino formo božanstva Ardhanarišvare, ki je v hindujski mitologiji sestavljeno iz moške in ženske polovice. Čeprav je tej mešanici moškega Šive in ženske Parvati posvečen redkokateri hindujski tempelj, naj bi ustno izročilo o verovanju v to božanstvo obstajalo vse od začetka prvega stoletja našega štetja.

Brezdomec v Domu

Literatura v živo, 8. junij ― Dvorišče je zametel sneg. Gazi vodijo do praga. Tam stojim. Objema me mraz, v meni pa se počasi odtaja. V kotu sobe ob steni teče klop. Ob njej stoji stara lesena miza. Ob robovih se je les scefral. Vanj je nekoč zapičil nož. Poleg tega mesta je razbil steklenico. Ena od črepinj me žuli nekje v lesenem podu. Od znotraj me ožarja.
še novic