Referendum za dostojanstvo

Razpotja, 1. oktober ― Iztok Potokar V sredo, 20. septembra 2017, zjutraj. Ravno sem odložil najmlajšo v vrtcu in čakam na metro, ki me bo zapeljal do službe. Kot vedno, izkoristim teh petnajst minut, da se prek tviterja na hitro pozanimam o glavnih novicah dneva. Že vse od konca poletnega oddiha je temperatura pred napovedanim referendumom o katalonski neodvisnosti rasla in moj timelime je kot vedno zasičen z novicami in mnenji na to temo. V prejšnjih dneh je španska policija zaprla več spletnih strani, vdrla v tiskarne in obiskala uredništva glavnih medijev v deželi; vzdušje je napeto. A tokrat je nekoliko drugače; vzdušje se bliža vrelišču. Novica dneva je, da je španska policija vdrla na več katalonskih ministrstev in aretirala nekaj vidnih katalonskih politikov (predvsem sekretarjev) in nekatere javne uslužbence, ki so – ali naj bi – sodelovali pri organizaciji referenduma, ki sta ga španska vlada in sodstvo razglasili za nezakonitega. The post Referendum za dostojanstvo appeared first on Razpotja.

Kulturna politika in umetniške prakse med urbanim in ruralnim

Razpotja, 26. september ― Instalacija v Topolovem, nastala v sklopu delavnice društva Robida, A Tangible Encounter, z arhitekti biroja Studio Wild. Miha Kosovel Razmerje med ruralnim in urbanim je tema, ki je v zadnjih letih pogosto v ospredju programov evropskih prestolnic kulture. Eden izmed razlogov je nedvomno ta, da se je strategija podeljevanja naziva usmerila v manjša, bolj periferna mesta, za katere bi podelitev naslova utegnil imeti vidne in merljive preobrazbene učinke, zlasti, ko gre za turistično prepoznavnost, razvoj infrastrukture in zlasti kulturnih institucij ter civilne sfere nasploh. Nova Gorica je eno najmanjših mest, ki so si doslej pridobila ta naziv: omenjena problematika zato ne bo zgolj teoretične narave, temveč jo bo za smiseln razvoj projekta EPK treba tudi uspešno nasloviti. The post Kulturna politika in umetniške prakse med urbanim in ruralnim appeared first on Razpotja.

Začarani krog italijanskega zatona

Razpotja, 25. september ― Declino. Una storia italiana Andrea L. Capussela. Roma: Luiss University Press, 2019. Igor Guardiancich V zadnjih dveh desetletjih so bili mednarodni opazovalci vse prej kot prijazni do Italije. Mednarodni denarni sklad je leta 2017 pisal o dveh izgubljenih desetletjih italijanskega gospodarstva (Italy Staff Report, 2017), tednik Economist pa je 19. maja 2005 našega zahodnega soseda ožigosal kot pravega bolnika Evrope, medtem ko sta ugledna ekonomista Bruno Pellegrino in Luigi Zingales poskušala diagnosticirati »italijansko bolezen« (NBER Working Paper, 2017). Z vidika gospodarske rasti je bilo zadnje desetletje najslabše v zgodovini Italije, vse od združitve dalje – vključno z obema svetovnima vojnama. The post Začarani krog italijanskega zatona appeared first on Razpotja.

EU in državni kapitalizem: bavbav in rešitev v enem

Razpotja, 30. avgust ― Ilustracija: Adrijan Praznik Jaša Veselinovič Javier Solana, prvi visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije, je pred petnajstimi leti o EU govoril kot o edinstveni svetovni sili. V globalizacijski utopiji, ki smo jo živeli pred izbruhom krize 2008, je bila državam na mednarodni ravni pripisana vloga koordinatorjev. Pri governance oziroma vladovanju ploskega in vedno bolj brezmejnega sveta naj bi bile države le eden izmed »deležnikov« ali kvečjemu prvi med enakimi, ki skupaj z mednarodnimi organizacijami, nevladnimi ustanovami in skupinami ekspertov deliberativno krmilijo svetovno politiko. Solana je EU razumel kot že dovršeno obliko teh procesov, ki ostalemu svetu kaže pot – njena moč se ni skrivala v presežnih geopolitičnih kazalnikih, kot sta število letalonosilk in gospodarska špijonaža. The post EU in državni kapitalizem: bavbav in rešitev v enem appeared first on Razpotja.

Funkcija, estetika in simbolni narativ

Razpotja, 30. avgust ― Blaž Vurnik in Zoran Smiljanić Plečnik. Založba Stripburger/Forum Ljubljana in Muzeji in galerije mesta Ljubljana, Slovenija, 2021; Igor Harb Tandem Vurnik in Smiljanić se je v svojem tretjem projektu biografskega stripa lotil najvidnejšega predstavnika slovenske arhitekture, Jožeta Plečnika. Tako kot pri njunem prejšnjem stripu Ivan Cankar – Podobe iz življenja tudi tukaj spremljamo protagonistovo pot od rojstva do smrti z dodanim kontekstom časa, v katerem je živel, in krajev, ki so ga v začetku kariere zaznamovali, v nadaljevanju pa on njih. Podobno kot pri Cankarju je tudi tukaj umetnikovo življenje konkretizirano skozi prikaz njegovih stvaritev in njihovega učinka. The post Funkcija, estetika in simbolni narativ appeared first on Razpotja.

Organski internacionalist o imperializmu in dolgi poti v socializem

Razpotja, 24. avgust ― Jaša Veselinovič p>Samir Amin svojo avtobiografijo začne s prigodo v kateri nastopa kot šestletnik, ki med vožnjo z mamo na ulici domačega mesta Port Said zagleda bosonogega vrstnika. Na vprašanje, zakaj otrok med smetmi brska za hrano, mu mama odgovori, da je družba, ki jo imamo, slaba. Mali Samir na to odvrne: »Torej bom družbo spremenil.« Za Samirja Amina ta zavezanost spremembi ni bila prvi korak k ustanovitvi start-upa. Epizodo je kasneje (z nekaj ironične mitologizacije) intepretiral, da je tako pri šestih letih postal komunist. Komunist je ostal do svoje smrti poleti leta 2018. Njegovo politično prepričanje je v prvi vrsti družinska dediščina: jakobinstvo po materi Francozinji in egiptovska nacionalna demokracija po očetu iz Kaira. The post Organski internacionalist o imperializmu in dolgi poti v socializem appeared first on Razpotja.

Zakaj sem levi konservativec (in ali sem res)?

Razpotja, 22. avgust ― Ilustracija: Katja Pahor Muanis Sinanović Povabljen sem bil, da v kontekstu izida slovenskega prevoda knjige Vrnitev v Reims uveljavljenega francoskega levičarskega intelektualca Didierja Eribona napišem tekst na temo delavskega konservativizma – oziroma konservativizma med delavskim razredom. Samega eseja, razen odlomkov, na žalost nisem utegnil prebrati. Sem pa zato pogledal istoimenski film, pravzaprav filmski esej, v katerem pripovedovalka preko zgodovinskih posnetkov bere odlomke iz dela. Tudi ti porajajo številna izhodišča in spoznanja. Eno pomembnejših je, da je bil Mitterand kot socialistični predsednik tisti, ki je francoski delavski razred odvrnil od levice in jo pravzaprav potisnil v naročje skrajne desnice. The post Zakaj sem levi konservativec (in ali sem res)? appeared first on Razpotja.

Jezik Roberta Goloba

Razpotja, 17. avgust ― Foto: Barbara Jakše Jeršič, CC BY-SA 4.0, Wikimedia Commons Luka Lisjak Gabrijelčič Dr. Tjaša Miklič, moja profesorica italijanskega jezikoslovja na filofaksu, je po volitvah leta 2000 obžalovala, da se Andrej Bajuk ne bo več tako često pojavljal v medijih. V izogib nesporazumom je nemudoma dodala, da je njena skrb strogo lingvističnega značaja: očarana je bila nad Bajukovo slovenščino, v katero so bile primešane skladenjske prvine romanskih jezikov. Dr. Mikličevo (znanstvenico stare šole, ki me je morda bolj kot kdorkoli drug naučila misliti) si zlahka predstavljam, kako v tajnosti volilne kabine glasuje za Bajuka zgolj zato, da bi bilo njegovo govorico čim pogosteje slišati v javnosti. The post Jezik Roberta Goloba appeared first on Razpotja.

Kolpa teče v Črno morje

Razpotja, 18. julij ― Foto: Blaž Kosovel Simona Škrabec Z zadnjega potovanja v Chiapas sem se vrnila v začetku marca 2020, le deset dni pred vsesplošno in planetarno prepovedjo gibanja zaradi pandemije. Tja grede sem na barcelonskem letališču vstopila v letalo družbe iz Arabskih emiratov, ki je vzletelo v Dubaju, postalo v Barceloni in končalo pot v CDMX, torej v Ciudad de México, glavnem mestu Mehike. Vonj v letalu, ki je bilo na poti že dobrih šest ur, me je presunil, ker me je močno spomnil na avtobus, ki se je okrog sedmih zjutraj ustavljal na postajališču ob ribniški cerkvi. Rekli smo mu »travar« in če je bilo le mogoče, smo se vožnji z njim izognili, pa čeprav na poti proti Ljubljani ni več dosti postajal in je bil hitrejši od drugih povezav. The post Kolpa teče v Črno morje appeared first on Razpotja.

Razpotja 47: Zaupanje

Razpotja, 15. julij ― Ilustracija: Katja Pahor Uredništvo Zaupanje, vojna in svoboda V času, ko smo se odločili 47. številko revije posvetiti temi zaupanja, so bili covid-19 in z njim povezane krize še prevladujoča politična tema v svetu. Trende razkrajanja kolektivnega strinjanja in zaupanja smo seveda zaznavali že nekaj časa: proticepilstvo, 5g zaskrbljenci, ploskozemeljeci ipd. In v ozadju rastoča (a neučinkovita) zaskrbljenost nad spremembami, ki jih v ekonomijo, družbo, in dušo vnašajo nove tehnologije, predvsem bliskovita komunikacija socialnih omrežij. Novi družbeni fenomeni skoraj nikoli ne učinkujejo na način, ki se ga najbolj bojimo – njihov dejanski glavni učinek je, nasprotno, ravno reakcija na ta strah. The post Razpotja 47: Zaupanje appeared first on Razpotja.

Alkimija mesa

Razpotja, 9. julij ― Muanis Sinanović Morda se zdi, da je pridobivanje mišične mase proces, ki človeka zbliža s svojim telesom, premaga odtujenost. A to je res samo deloma. V vzročnosti, ki jo telovadec spremlja, je namreč kar nekaj lukenj, ki čisto zlitje z lastno telesnostjo preprečujejo. Najprej velja omeniti, da mišice ne rastejo med treningom; trening je pravzaprav trganje mišic, nekaj, kar je po svoje blizu mazohističnemu delovanju. Med dviganjem telesa ali uteži pride do poškodb, ki se zapolnjujejo z novim mesnim tkivom. Onkraj treninga gre za podvrženje zahtevam telesa, ki deluje mimo volje. Zadosti beljakovin, zadosti spanja, zadosti ogljikovih hidratov, ki dajejo moč za vadbo. The post Alkimija mesa appeared first on Razpotja.

Vabilo k pisanju za Razpotja 49: Fašizem

Razpotja, 7. julij ― Palazzo Braschi, Rim 1934 Uredništvo V zadnjem tednu oktobra 1922 se je več desettisočglava paravojaška milica odpravila v Rim in od kralja zahtevala, da ji prizna zasluge pri zatrtju socialističnih vstaj, ki so pretresale Italijo v letih po prvi svetovni vojni, ter njenemu karizmatičnemu voditelju izroči vajeti vlade. Njihov nepričakovani uspeh ni le spremenil zgodovine Italije, temveč na seznam političnih režimov, ki je ostajal nespremenjen od časov razsvetljenstva, vnesel nov pojem: fašizem. Odtlej je »fašizem« ena najbolj množično prepoznavnih političnih oznak: vseprisoten termin v političnem diskurzu, ki pa je zelo redko samooznaka. Zaradi grozodejstev, ki so jih v drugi svetovni vojni zagrešili fašistični režimi (zlasti nacizem), oznaka danes služi skoraj izključno kot žaljivka ali pa kot asimetrični protipojem, po klasični definiciji Reinharta Kosellecka: koncept, namenjen političnemu motiviranemu uokvirjanju nasprotnika. The post Vabilo k pisanju za Razpotja 49: Fašizem appeared first on Razpotja.

Mediteran, antropocen, kot je nekoč bil?

Razpotja, 3. julij ― Dimitrij Mlekuž Vrhovnik Ilustracija: David Krančan Fernand Braudel je Mediteran opisal kot tisoč stvari hkrati. Mediteran je skupek, koalicija različnih stvari, ki jih odnosi in povezave povežejo v stabilno celoto; celoto z lastno identiteto. In kot vsak skupek je tudi Mediteran nastal, živel, propadel; se razkrajal in bo izginil. Mediteran je kompleksen geo-historičen, naravno-kulturni pojav; je hibrid, ki presega dihotomijo med naravo in kulturo. Mediteran je več kot le skupina izoliranih naravnih in kulturnih entitet, ki so se znašle skupaj v prostoru in času. Skupek Mediterana retroaktivno deluje na svoje komponente, vseh tisoč stvari, ki ga sestavljajo; prav zato, ker sestavljajo Mediteran, niso več enake kot prej. The post Mediteran, antropocen, kot je nekoč bil? appeared first on Razpotja.

Kurdsko žensko gibanje proti vojni mašineriji

Razpotja, 30. junij ― Saša Hajzler Foto: Kurdishstruggle, Flickr Mnogim je nepredstavljivo, kako bi lahko živeli brez nacionalnih držav, ali pa jim sploh ni jasno, čemu bi o tem sploh razmišljali in jih glava niti ne boli preveč zaradi tega vprašanja. A tu so Kurdi, ki ne samo da de facto živijo brez svoje nacionalne države, temveč tudi v neizogibnem soobstoju s strukturami okoliških nacionalnih držav, ki nad njimi izvajajo smrtonosno vojaško ofenzivo in represivno notranjo politiko. Po drugi strani Kurdi s svojo organizacijo življenja resno prevprašujejo samoumevnost organizacijske forme nacionalne države. Svoje načine življenja so sistematizirali v paradigmo proti monistični državi, proti njeni strukturi in neučinkoviti obliki družbene organizacije, ki predvsem površno izključuje ljudi po principu »ena barva«, »en jezik«, »ena narodnost«, »ena vera« in podobno. The post Kurdsko žensko gibanje proti vojni mašineriji appeared first on Razpotja.

Nacionalna država: dobro orodje za slabe čase

Razpotja, 1. maj ― Ilustracija: Adrijan Praznik Aljoša Kravanja V tem članku bom podal kratek zagovor nacionalne države. Argumenti za nacionalno državo so praviloma precej redki in za to obstaja vsaj en dober razlog. Če hočemo na nekem teritoriju ustanoviti nacionalno državo, to pogosto zahteva nacionalno homogenizacijo. Takšen postopek homogenizacije lahko vključuje izgon dela prebivalstva (kot velja npr. za moderno Poljsko), v skrajnem primeru pa (kot pri moderni Turčiji) celo genocid. Če pogledamo na evropske nacionalne države, lahko vidimo, da je velika držav nastala iz zgodovine izključevanja, agresivnih kulturnih politik, izganjanja in zlasti vojn. Torej, ker ustanovitev nacionalne države neredko implicira nasilje nad delom prebivalstva, je včasih slabo ali celo katastrofalno argumentirati za ustanovitev nacionalne države, posebej na teritoriju, ki je etnično raznolik (pomislimo npr. The post Nacionalna država: dobro orodje za slabe čase appeared first on Razpotja.
še novic